Izjave strank v trgovini

Že kar nekaj časa delam v trgovini z oblačili. Že kar nekaj časa sem priča tudi zanimivim izjavam strank, ki se jih je v tem času nabralo že izredno veliko. Nekatere so bile tako čudovite, da sem jih hotela že večkrat napisat, pa sem vedno pozabila. Tiste najbolj čudovite sem si kar zapomnila.
Da pa ne bo ta objava zgolj prežeta z izjavami, ki sem jim bila priča, sem se obrnila tudi na širšo množico. Dobila sem kar nekaj primerov.

Življenje v trgovini (ja, tam je moj drugi dom) je zelo pestro. Hvala bogu, delam tam, kjer se večinoma zadržujejo “normalne stranke”, ki so dokaj dostojne (ne razmečejo vseh cun po tleh in ne umažejo vsake tretje majice s pudrom).
V naši trgovini stranke strežemo. To pomeni, da človeka, ki vstopi v trgovino, že od samega začetka budno spremljaš, ga večkrat vprašaš “Ali kaj posebnega iščete?” in “Ali potrebujete kakšno številkico?”
Oh, o tem bi lahko napisala cel roman. Morda v naslednji objavi?

Skratka, preko pogovora s strankami izveš marsikaj. Kje živijo, koliko otrok imajo, kje so bili lansko leto na počitnicah, ipd. Večkrat je možno opaziti tudi patološke odnose med relacijami mati/sin, mati/hči, oče/sin, ipd.
Ja, hitro se vidi, kdo je pri tridesetih še vedno mamin sinček, ali kako mož pri petdesetih še vedno ne ve, katero številko hlač nosi. Ker pač za vse poskrbi mati. No, o tem bi bil spet lahko cel roman.

Pa preidimo k bistvu. Najprej bi začela z izjavo, ki sem ji bila priča sama.

1. Pride nek mlad tip v trgovino. Videt je blo, da mu je malo nerodno. Ko nekaj zmedeno brska med hlačami, ga vprašam: “Kok mate številko?”
On pa nazaj odgovori: “A poštno?”

MISLM NE ME J*. PHAHAHHAHA.
Preučila sem njegovo obrazno ekspresijo, če se morda heca. Ker pač …  lahko bi se.
Ne. Tip je bil smrtno resen. Mislm, tut če bi se že pohecal, bi lahko rekel: “A telefonsko?”
Men je blo tok nerodno. Ne vem, a to on misli, da jz vse mlade fante napadem, ko pridejo v trgovino in hočem pridt k njim domov?
No, sej ne rabim ne poštne številke, ne telefonske. Lahko mi da kar številko bančnega računa.

😀

Nekaj izjav bi lahko uvrstila v kategorijo SLAČENJE V TRGOVINI.
Nekatere stranke nimajo ravno filinga, kakšen je bonton preoblačenja v trgovini.
2. Ko sem enkrat enemu našla neko srajčko, je vprašal, če mora to srajco probat čez  majico, ali se mora sleči. Nato pa je nadaljeval, če se mora it preobleč v garderobo.

3. Sodelavka je pripovedovala o primeru, ko se je stranka, ki je imela po njeni oceni približno 130 kg + , začela slačiti pred njo. Ko je neka druga stranka prišla ven iz garderobe, da bi nekaj vprašala sodelavko, je uzrla tisto 130 kilsko žensko sredi trgovine. Baje jo je kar ucvrla nazaj v garderobo.

4. Enkrat me je en star dec nekaj “napadal”. Hotel je imeti spodnje hlače. Rekel je, da bi rad “dost velike za njegovega džeka”. Potem pa je predlagal, da greva pogledat, če mu bodo prav.

Nekatere stranke imajo težave s terminologijo glede oblačil.
5. “A imate smolt številko?”
(Verjetno je hotela reči “small”.)

6. “A je tukej notr kej elastina?”
(Reče se ELASTAN.)

7. “Rabil bi eno tako majico z ovratnikom.”
“A polo majico?”
“NE!!”

Tip gre ves nasikan po trgovini in pokaže na srajco: “To sm mislil.”

OMG, NO!

8. “Vi nimate take majice kot jaz hočem. A la Lacoste!”

Sploh mi ni blo nič jasno, kakšen lalalacost. Potrebovala sem nekaj sekund, da sem razčlenila besede. Če ti pa tukaj ni nič všeč, pejt pa v LACOST!!!!

9.  Folk brska med znižanimi majicami. Ena majica, ki je enaka kot vse ostale, pa nima nalepke s popustom.
“A TALE PA NI ZNIŽANAA?????!!!”

Ammm, ja, slučajno ene zanalaš nismo znižali.

 

Zdaj pa preidimo k prigodam, ki so nam jih posredovali naši bralci.

10.  Gospod naroči neke posebne matice (za vijake) in sm jih js naročila, pa rekla da pokličem, ko pridejo. Mine cca. teden, kličem js na številko, ki mi jo je dal. Se oglasi (očitno) njegova žena.
Jst: “Dober dan gospa, gospod je naročil matice, lahko mu sporočite, da so prišle.”
Ona: “Ja, kakšne matice?”
Jst: “Ene črne.”  (Ni se mi dal ženski, ki očitno ni mela pojma, razlagat)
Ona: “Ja, kok jih pa je?”
Jst: “200.”
Ona: “Ja, kaj, kam jih bomo pa dal?!”
Jst: “Sj so mejhne, pa v škatli … Lahko tut s kolesom pridete iskat.”
Ona: “Ja pa sj mi nimamo panja, da bi dal matice not.”

Tetka je misnla, da je čebele naroču hahahhahahhahhahahahahhah

11. Naroči gospod zatične vijake, vsi jim rečemo na kratko zatiči. Spet sm jih mogla naročit. In spet kličem, se oglasi žena.
Js: “Dober dan, sam obvestim, da so zatiči pršli.”
Ona: “Kakšni tiči?”
Js: “Gospod je naroču zatiče.”
Ona: “Prokleta kurba, kakšne tiče je on naroču, kdo ste vi, iz kašne trgovine kličete?”
Js: “Gospa, kličem iz navtične trgovine, gospod je naroču vijake, ki se jim rečejo zatiči.”
In je hladno rekla: “Okej, bom povedala, adijo.”

12. Vsakega, ki je pršu, pa reku, da za registracijo čolna rabi stvari, sm prvo vprašala: “Kok mate pa dolzga?”
To vprašanje je bil začetek vseh avantur. 😂

13. Pride stranka in vpraša, kaj je razlika med piščančjo in blejsko salamo. In odgovorim, da je ena svinjska, ena pa piščančja.
Odgovor, ki ga dobim: “Torej je edina razlika, da je ena piščančja in druga blejska?”
Pa pravim: “Ja.”
(Mislim sama pri seb, mogoče pa slabo sliši.)
Pa pokaže stranka na blejsko salamo: “Torej je ta stolpec in ta stolpec ista salama?”
Pa pravim: “Ja, ta je svinjska.”
In pravi stranka: “Aha, torej ta je svinjska in ta piščančja. In katera je boljša?”
In mu odgovorim: “Odvisno od okusa.”
In pravi: “Narežite mi torej svinjsko.”
Narežem in postrežem, nakar reče: “No, mogoče bi pa raj piščančjo.”

14. Pride stranka po torto. Torte se izdelajo v slaščičarni, mi jih samo prodajamo. Grem iskat in sta v hladilnici dve neoznačeni torti.
Vprašam stranko, če slučajno ve, kakšno torto je naročil in pravi ves ogorčen: “Ne, vem kakšno torto sem naročil, to bi vi moral vedet, čist ste nesposobni, lažete. Takrat mi je rekla druga trgovka, da ni mogoče naročit kivijeve torte, zdaj pa jo vidim samo lažete, čist ste ne sposobni!!”
Sama pri sebi poskušam preslišat komentar in ga vprašam: “Na eni torti piše “Vse najboljše mami”,  na drugi pa “Vse najboljše Anika”. Veste slučajno za koga je torta?”
Stranka pade ven: “Čist ste me razočaral, kok ste neodgovorni, nesposobni, kako naj jz vem, kdo praznuje?!!”
V tem času pride zaposlena nazaj in ji na hitro opišem situacijo in odgovori: “Aha, ja to je ta, ta siten. Tale je njegova torta … ”
In mu dam torto in odgovori, da je vesel, da je končno dobil torto za svojo hčerko.
Mislim si, dobro, da ne veš, kako je ime tvoji hčeri.

16. Najbolj pogosto vprašanje pri salamah: Ali je kraški pršut iz Krasa?

17. Včerajšnja največja bučka: Je Nutella sladka?
(ne, kisla je….)

 

Pa smo prišli do konca. A vam nekaj povem?
Da bi lahko obstajala tudi objava na blogu, ki bi imela naslov: “Izjave prodajalk v trgovini.”

😀

No, verjetno bi bile vključene le moje izjave, ki so nekatere na podobnem nivoju kot izjave strank.

UPS.