Mini poletni roman (2. poglavje)

PRESENEČENJE

V Exotica sem zamudila 10 minut. Čez mesto sem komajda vlekla dve potovalki oblačil in ostale stvari, brez katerih ne morem preživeti.
Vstopila sem skozi vrata kluba in se znašla v ogromni avli. Vse stene so krasile oguljene tapete v rdeči barvi. Na sredini je počival kavč v roza barvi, posut z majhnimi srebrnimi diamantki. Kateri kreten je načrtoval ta prostor? Roza in rdeča barva pa res ne gresta skupaj. Na stenah sem opazila fotografije postavnih žensk, ki so se zvirale na drogovih in srepo buljile vame. Kot da bi mi nekaj hotele sporočiti.
»Dober dan, gospodična. Kaj pa vi tukaj? Ste morda prišli na avdicijo?« me je ogovorilo neko bitje.
Glas mi je bil znan. Zdi se mi je, da je bil to tisti transvestit, ki se je oglasil, ko sem klicala v klub.
Nekoliko plašno sem mu odgovorila: »Ja. Za Black Angela. Kam pa dam lahko stvari?«
»Oh, srečno. Lahko jih pustiš kar tukaj. Najprej te bom odpeljal do tvoje sobe.«
Prikimala sem mu in čakala na nadaljnje informacije.
»Aja, no, jaz sem Night Hawk,« se je predstavil.
»Jaz sem pa Tatjana,« se mu odgovorila. Čudno, sem pa mislila, da imajo samo striptizete svoja posebna imena.
»Amm, gospodična, tukaj ne omenjamo naših pravih imen,« me je opozoril.
»Ja, ampak, saj še nisem postala Black Angel, kaj naj pa rečem?«
»Nič ne rečeš. Si pač tiho. Saj veš, kakšna so pravila obnašanja tukaj?«
Sploh mi ni bilo jasno, o čem govori.
»Gospodič Night Hawk, razložite mi, prosim,« sem mu odgovorila z bolj uradnim tonom.
Tip se je začel šopiriti kot pav. »Kako ne veste tega? Ali morda še niste bili v nobenem klubu?«
»Ja, delala sem v Pragi, v rojstnem mestu striptiza. Kako ne veste tega?«
Njegov obrazna mimika se ob moji pripombi ni čisto nič spremenila. Ne vem, ali ga mogoče botoks toliko zateguje?
»Prvo kot prvo, striptiz ne izvira iz Prage, ampak iz Babilonskega cesarstva, drugo kot drugo, pa se vi z menoj ne boste pogovarjali v takem tonu. Tukaj ste prvič in prosim, da se skladno s tem tudi tako obnašate.«
Mogoče ga poleg botoksa zateguje tudi PMS. Zmešana baba. Ali desc. Ah, kaj pa vem. Te transvestite poganjajo ženski in moški hormoni. Najslabša možna kombinacija.
Opazil je moj naveličan pogled in iz omarice potegnil ključe sobe. Verjetno bi se skregala, če bi še kaj pisnil.
»Drugo nadstropje, prva soba na levi. Se vidimo čez en teden.«
Vzela sem ključe in odkorakala proti dvigalu. Kakšen teden, sem pomislila. Mah, nič mu ne bom več rekla. Bom že skočila čez okno in pobegnila, če bo treba.

Tudi soba ni bil nič kaj boljša od tiste staromodne avle. Skorajda sem si z roko pokrila oči, saj me je rdeča barva tako zaslepila. Zanima me, ali je kopalnica tudi v rdeči barvi. Takoj sem odkorakala čez sobo do kopalnice in odprla vrata. Želela sem si, da bi bila v rdeči barvi …
Prostor je bil tak, kot da bi ga pravkar zgradili. Po tleh je bilo polno prahu, ven so štrleli neki oranžni kabli, stene je krasil hladen beton, o kakšnem umivalniku, tušu ali stranišču, pa ni bilo ne duha ne sluha. Jebemti, tukaj so pa očitno umazani tako ali drugače.
Popolnoma šokirana sem stopila iz kopalnice in se vrgla na posteljo. Kam sem jaz prišla? Ali me bodo mogoče zaposlili kot gradbenico?
Nekaj trenutkov sem se utapljala v lastni bedi, nato pa sem začutila, da me nekaj zbada v hrbet. Odkotalila sem se na drugo stran postelje in zagledala kuverto. Mogoče kakšni načrti za kopalnico? Upam.
Previdno sem odprla kuverto. Iz nje je bruhnil vonj po nekem starinskem parfumu. Ven sem povlekla nadišavljen papir, na katerem je pisalo:

Draga novinka,

Dobrodošli v Exotic klubu. Naše podjetje slovi po tem, da zaposlujemo najboljše striptizete iz širnega sveta. Nudimo raznovrstne storitve, ki bodo naše stranke pripeljale do vrhunca. Prizadevamo si, da so naše striptizete vedno v vrhunski formi. Naše geslo je – Enkrat v Exoticu, vedno v Exoticu.

P.S. V škatli vas čaka oprava, ki jo imejte danes na sebi. Pridite v kletne prostore ob 20.30 h.

Dobro, imam še tri ure časa, da se preoblečem in malo razgibam.Najprej pa bom pogledala, kaj se skriva v škatli.
Zavita je bila v vijoličen svetleč papir in zavezana z zlatim trakom. Joj, vse morajo odeti v kurbiš barve. Saj sem dojela, kje sem.
Zagledala sem čevlje z najmanj 10 centimetrsko petko, ki so bili prepredeni z nekimi štriki. Glede na to, kako majhne noge imam, si bom štrike lahko zavezala še okoli trebuha. Na dnu škatle je bil črn čipkast modrček, verjetno v XXXS številki. Pismo, kam naj si ga pa dam? Odkar sem prestala operacijo, ki jo je financiral Dani, sem potrebovala perilo po meri.
Malo sem še pobrskala po škatli, da bi našla spodnje hlače. Ali so mogoče priložili mikroskop, da jih lahko sploh vidim? Upam, da niso iz kakšnega zjebanega poliestra. Škatlo sem obrnila na glavo in jo stresla. Hudiča, sploh jih ni?

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.