Mini poletni roman (3. poglavje)

ŠOK

Avdicija je potekala v kletnih prostorih, natančneje tam, kjer bije srce striptiza. Usedla sem se na barski stolček in razgledala po ogromnem prostoru. Verjetno bi se lahko notri nagnetlo vsaj 200 ljudi. Ob stenah so počivali ogromni kavči. Čudno, da niso bili rozne, vijolične ali rdeče barve. Bili so črni. Verjetno zato, da se ne vidi, kako zelo so umazani. Vsak kavč je imel zraven eno okroglo mizico s pepelnikom. Na sredini prostora je bil šank z vgrajenimi lučkami, ki so spreminjale barve. V koritu je bilo še nekaj kozarcev, zraven pa je ležala prazna steklenica Bacardija.
Iz stopnišča je odmeval zvok petk, ki so se vztrajno približevale. Skočila sem iz stolčka in se vzravnala. Pokončna hrbtenica, obraz malo dvignjen, roke ob sebi – moram delovati popolnoma profesionalno.
Najprej sem zagledala rdeče lakaste čevlje s tako ostro petko, da bi mi lahko prerezala vrat. Noge je imela oblečene v mrežaste najlonke, na sebi pa je imela črno resasto oblekico, ki je segala do kolen. Kako čudno. Ali je to nuna?
Moja pokončna hrbtenica se je ob tej podobi kar malce skrčila. Očitno je to neka šefica. Ali pa se vsaj dela, da je.
Prikorakala je do mene in mi v pozdrav stisnila roko.
“Jaz sem Red Velvet, ustanoviteljica Exotica in poslovodja druge izmene.”
“Daaaaaan,” sem uspela izustiti.
Njen sokolji pogled me je preskeniral od glave pa do pet. Najraje bi kar ušla od tu.
“Zakaj pa nisi oblečena tako, kot je pisalo v navodilih?” me je ogovorila.
Joj, pizda, zakaj mora bit tako zajebana. Takoj je dojela, da je nekaj narobe. No, pa saj sem si sama kriva. Res je očitno, da nisem oblečena za na avdicijo. Povedala bom po resnici. To se najbolj izplača. Odnos mora biti iskren že od začetka.
“Jaa, nnnisem našla spodnjih hlač,” sem plašno odgovorila.
Bila sem oblečena tako, kot pa sem prišla pred nekaj urami. Škatlo sem sicer prinesla s seboj. Zakaj bi bila napol naga tukaj, če sem pa lahko še vedno oblečena?
Njene zenice so se vidno zožile. “Ker jih tudi ne potrebuješ,” je srdito pripomnila.
“Ja, ampak, v prejšnjih klubih smo bili vedno komplet oblečeni,” sem si upala povedati.
“Mi imamo drugačen kodeks oblačenja. Novinke si morajo zaslužiti vsa oblačila. Tebi smo pogledali čez prste, ker mi je Dani rekel, da si dobra. Očitno se je motil.”
Ne razumem, kje je sedaj našla Danija. Torej me je on zares priporočil? Zakaj pa mi ni povedal, kakšne so razmere tukaj? Tip mi je verjetno še vedno zameril zaradi tiste neumne najemnine.
“Pojdi se preobleč,” mi je ukazala. “Po stopnišču gor, druga vrata desno, je garderoba. Ta čas pa bom poklicala punce.”
Vzela sem škatlo in stekla proti stopnicam. Čakaj, a vse druge novinke pa morajo biti popolnoma gole? Pa kam sem jaz prišla? A zdaj imam lahko oblečen modrc, ali ne?
Na vrh stopnišča sem prišla čisto zadihana. Čakaj, kaj je že rekla? Katera vrata? Druga na desno ali druga na levo?
Odprla sem druga na levi strani in prižgala luč. V sobici je bil hladilnik, visok do stropa, majhna mizica in dva stolčka. Okej, očitno so bila druga vrata na desni. Obrnila sem se in odšla nazaj na hodnik.
Prišla sem v garderobo. Škatlo sem vrgla na tla in se usedla na klop. Na steni sem zagledala velik plakat v obliki trikotnika. Z debelimi črkami je na vrhu pisalo: Hierarhija delavk v Exoticu.
WTF? Hirearhija? Pa kaj so to čisto za svetom? Ali sem prišla v obdobje sužnjelastništva? Morda med fevdalce in viteze?
Ogledala sem si plakat. Vsaka kategorija je imela svoje ime, notri pa so bila napisana neka imena. Na dnu je bila kategorija z naslovom novinke, nato so sledile učenke, vajenke, profesionalke, poslovodje in na vrhu piramide, vodja, kjer je bilo zraven z velikimi črkami napisano ime Red Velvet. Vsa ostala imena so proti njenemu izgledala popolnoma nepomembna. Candy Love, Lady Opium, Marisha, Latisha, Shaniqua so bila imena napisana v najnižji kategoriji. Moje sodelavke torej.
Očitno se torej novinke sprehajajo gole po klubu, učenke imajo že mogoče na sebi gate, vajenke pa si lahko že sešijejo modrc.
Škatlo sem vzela s seboj in odkorakala iz garderobe proti svoji sobi. Ves čas sem imela ušesa na pecljih, če se morda kje slišijo čevlji od Red Velvet. Rekla je, da gre po neke punce.
V avli na srečo ni bilo tistega transvestita. Bi se že nekaj izmislila. Recimo, da me je prijelo kakat. Ah, pa saj sploh ni WC-ja v sobi.
Hotela sem odpreti vrata, pa so bila zaklenjena. Jebemti, kam sem dala ključ? A sem ga sploh dobila? Nujno rabim svoj telefon.
Z vso jezo sem butnila v vrata, kakor takrat pri Daniju. Drek, to ni tako kot v filmih. Ne odprejo se. Misli Tatjana, misli. Chto mne delat’? Podumay o Tat’yane.
Odšla sem nazaj v avlo. Razgledala sem se po prostoru, če se tisti transvestit slučajno kje skriva.
Stopila sem za pult in se razgledala po neredu. Odprt laptop, nekaj zmečkanih papirčkov, bananin olupek, lak za nohte, zobna pasta in par nogavic. Pa kaj ta človek živi tukaj? Telefona ni bilo videti. Očitno bom mogla izvesti resne ukrepe. Vzela sem računalnik iz mize in stekla na hodnik, kjer je bila moja soba. Tam se me zagotovo ne vidi.
Odprla sem internet in se vpisala na Facebook. Dani ima itak telefon vedno pri sebi. Lahko samo upam, da bo takoj odpisal. Poslala sem mu:

DANI!!! NUJNO!!! Sem v Exoticu. Kaj je narobe z njimi? Nimam gat, pa neka šefica me je že napizdila. A nej grem na avdicijo?

Zraven sem še hotela napisati “kreten, v kaj si me spravil”, pa sem se raje zadržala. Z Danijem moraš biti bolj nežen.
V pogovoru se je pikica obarvala modro. To pomeni, da ima vključen internet. Dajmo Dani, prosiiim. Samo tokrat, potem te pustim celo življenje pri miru.
Iz avle se je zaslišalo korakanje petk. To je zagotovo Red Velvet. Malo se je ustavila, nato pa je spet nadaljevala pot. Verjetno je iskala tistega tipa. Ali karkoli že.
Gledala sem v ekran, če je Dani že kaj odpisal. Vse je odvisno od njega. Mora mi povedati kaj več o Exoticu.
Pojavile so se tri pikice, kar pomeni, da se nekaj pripravlja. Slišala sem, da se korakanje približuje proti meni. Joj no, pa saj to ni res. Zaprla sem računalnik in ga spravila v škatlo z oblačili.
Na hodnik je pokukala ženska glava z bujnimi črnimi kodri. Oblečena je bila v …. kaj naj rečem … v nič.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.