V nekaj tednih šole (in izven nje) se je nabralo veliko stvari, ki so rahlo spremenile moje življenje. Zdi se mi, da jih je vredno javno izpostaviti. Zbrala sem jih v nekaj točkah.
(P.S.: Osebam s slabim želodcem odsvetujem branje 1.1 točke.)
1. V šoli mrgoli otrok. To pomeni, da mrgoli tudi polno virusov in ostalih neprijetnosti, ki jih lahko dobimo.
1.1 Ko me včasih malo zasrbi tam nekje okoli danke/anusa oz. po domače povedano “v riti”, zaženem rahlo paniko, da sem mogoče “fasala” gliste ali podančice.
1.2 Ko me včasih malo zasrbi po lasišču, zaženem rahlo paniko, da sem “fasala” uši.
1.3 Sumljivi so tudi različni izpuščaji. Nekaj v zvezi z okužbo kože, ki se imenuje impetigo. Lahko si poguglate.
P.S.: Vesela sem, da sem že davno tega prebolela norice.
P.S.S: Nekateri odrasli jih kot otroci niso imeli. No, khm. Srečno.
2. Svoj prosti čas koristim na različne načine. Ugotovila sem, da mi paše nekaj, kjer ni treba uporabljat možganov, preveč migat, mislit, biti v stiku z resnim “odraslim” življenjem.
Npr.:
– poslušanje Severine (vključno z mojimi awkward plesnimi gibi in tuljenjem mojega psa)
– gledanje debilnih videov (psov, ki jejo hrano in jih njihovi lastniki posnamejo na mikrofon).
Če koga morda to zanima: https://www.youtube.com/watch?v=rwAzSupGjmo
– emocionalno hranjenje (Milka s Tuc piškoti, Frutabela, rogljički z marmelado, čokoladni navihančki z lešnikovim posipom)
– gledanje storyjev neznanih ljudi na Instagramu (takoimenovanihinfluencerjev)
– nenačrtovani dvourni popoldanski počitki (z drugo besedo GLOBOKO SPANJE)
3. Najlepši del skoraj popoldanskega šihta je, da mi je “prišparano” jutranje vstajanje. Zgodnje vstajanje, mislim. Ob enajstih moram bit na šihtu. Ker moram zjutraj še nekaj skuhat in peljat ven psa, si budilko naštimam ob osmih. Zvonjenje budilke in dejansko vstajanje se seveda razlikuje. Seveda ne vstanem takrat, ko zvoni.
Seveda grem zaradi tega tudi kasneje spat. Če še poprej zaidem v virtualni svet, zaspim tam nekje ob 0.00 – 1.30 h. Se je že zgodilo, da sem malo prespala tisto budilko ob osmih. In sem se zbudila ob 10 h. Malo me je bilo sram.
Spim je*enih osem ur vsak dan (še več), pa sem po šihtu še zmer zmatrana.
Pa ne mi rečt, “manjka ti železa, zato si zaspana” ali pa “premalo piješ”.
4. Kar naenkrat si tisočkrat na dan umijem roke. Z MILOM.
Ali pa jih celo razkužim. Z RAZKUŽILOM.
Da slučajno ne bi dobila kakšnega viruska. ALI PA MOGOČE GLISTICE.
5. V torbi imam pobarvanke Messija, Ronaldota, Ferrarija, Bugattija, Jeepa. So mi učenci mogli narekovat, kako se kaj napiše.
Včasih kar tako zanalašč rečem: “Navijam za Barco.”
In res mi je čudno, ko to rečem. Ker šport res ni del moje identitete. Kot da bi izrekla eno veliko debelo laž.
In potem en učenec odvrne: “Oh, nee, Barca, buuuu.”
No, super.
6. Slika pove vse.
Aja, še to.
Sploh je fajn, ko greš med vikendom na miren sprehod s svojim psom. V miren gozdiček. Pa sonček sije. In pomisliš, čudovito, lajf je lep.
In le nekaj za sekund zatem, neka ženska vpije za nekim otrokom. In temu otroku je ime tako, kot tistemu, ki ti gre najbolj na živce v razredu.
Zgub se v gozdu, al nekej.
MIR MI DEJTE!!!!!
7. Ah, kakšen teden otroka in zabavne aktivnosti. Predlagam, da bi imeli “old school” teden. Morda “vintage” teden?
Otroke bi pošiljali klečat na koruzo.
