(Naslov sem ukradla iz tega prispevka. Idejo pa dobila iz tukaj.)
Predlagam, da si preberete oboje.
Torej.
V zadnjih letih je naraslo število vodenih/animiranih rojstnodnevnih zabav za otroke. To poteka približno tako. Slavljenec praznuje rojstni dan v neki “ustanovi”, kjer animator vodi skupinico otrok. Starši so plačali nek znesek za to zabavo. Večinoma je to okoli 15 € na otroka. Če ima vaš otrok veliko prijateljev, je znesek toliko večji.
Sama sem kot študentka delala v eni izmed takih “ustanov”, kjer potekajo rojstnodnevne zabave. Če se prav spomnim, je bila cena 10 € na otroka. Imeli so različne tematske zabave – gusarska, vesoljska, nekaj v zvezi s princeskami in plesom (?), lahko so se prosto igrali v igralnici, šli na bowling – skratka, izbire je bilo veliko.
Ta čas smo animatorji naredili par fotografij, poslikali male otroške obrazke (ko bi vedeli, kakšen antitalent sem za likovno umetnost), potolažili kakšnega poslikanca, ki se je komajda prepoznal v ogledalu, se malo drli “kolonaaaa” in “rokeee umit”, spraševali otroke ali bi “margerito” ali “navadno” (še jaz ne vem točno, brez česa je že margerita) in nadzorovali, da se po toboganu ne spuščata dva otroka naenkrat.
Približno po eni uri rajanja so se posedli za mizo, raztalali smo jim pice, postan pomfri (hec) in piščančje medaljone. Na koncu so se nabasali še s torto.
Če lahko dodam še to – na koncu sem ugotovila, da to animatorstvo res ni zame. Pač tam moraš zganjat klovna, imeti več energije kot 15 otrok na kupu in vedeti kaj pomeni margerita ali navadna. Oh, to je bilo preveč intelektualno zame.
😀
In v čem naj bi bil problem teh zabav?
- Drage so.
- Otroci so že “povsod” bili.
- Spodbujanje potrošništva.
Se bom poskusila vživeti v vlogo staršev in predstavljati, da imam otroka, ki bo kmalu praznoval rojstni dan. Ali bi zabavo raje pripravila doma ali pa delo prepustila animatorjem?
1. Hmmm. Koliko pa stane zabava doma? 50 €? Bi raje šla po “fasngo” in pripravila nekaj zabavnih aktivnosti za otroke?
“Ampak potem imaš vse razmetan doma in cel dan norijo po hiši!”
“Služkinja boš.”
“Pospravlala boš za njimi.”
No, to je nekaj začetnih misli, ki se mi porodijo.
Če denar ne bi bil problem, potem bi jih raje poslala tja, kjer bo nekdo drug čistil drobtine od margerite.
Sicer pa, a je kje piše, da morajo biti v stanovanju. Če bi bil lep dan, bi se igrali zunaj.
JOJ. Samo nimajo vsi primernega/varnega prostora okoli bajte/bloka.
Pa smo tam.
Okej, adijo 100 €.
Ma ne, a veste kaj. Šli bi nekam v hrib.
2. Ker je tovrstnih zabav malo morje, se dogaja, da so otroci npr. v Atlantisu bili že vsaj trikrat. Iz lastnih animatorskih izkušenj lahko potrdim, da je veliko otrok jamralo na to temo.
“Oh, mulci razvajeni, nč jim ni hudga.”
“V naših časih smo se šli raubarje pa žandarje okol bajte, pa je blo vsem zanimiv.”
A si predstavljate, da odštejete 150 € za takšno zabavo, potem pa tam otroci jamrajo, da so že bili in da jim je “brezveze”. MA, DEJ PEJT NEKAM.
No, meni se še vseeno ne zdi tako hudo. Otroci tudi večkrat gledajo eno in isto risanko, se igrajo iste igre, pa se še vedno ne naveličajo. Ob tem se spomnim telebajskov, ki so si ogledali video na trebuhu telebajska, ki je predstavljal ekran in po končanem videu vpili “šeee, šee”.
(A se kdo spomne tega????)
No, ne vem, a so otroci na teh rojstnodnevnih zabavah tako veseli kot telebajski.
No, vrnimo se k navideznemu otroku. Npr. da bi povabil 8 sošolcev/sošolk. Vsaj trije so bili že na tisti gusarski zabavi, ki si jo slavljenec želi.
(Ravnokar sem ugotovila, da sem svojemu navideznemu otroku določila spol.)
Jaz bi bila pod pritiskom. Ne vem, potem naj pač tisti sošolci ostanejo doma. Bom manj zapravila. HA HA.
Verjetno bi otroku tudi zažugala, da ima lahko največ 5 povabljencev.
“Uh, škrta.”
V drugem članku, ki sem ga linkala, so naštete različne lokacije, kjer otrok lahko praznuje. Živalski vrt, botanični vrt, Atlantis, Narodna galerija, Hiša eksperimentov, Woop in McDonalds. In da so nekateri starši primorani svoje otroke voziti v Ljubljano.
Okej, to mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi lokacijo praznovanja določila več kot 10 km od doma. Mislim, halo?
Ne vem, a se starši grejo te fore “naš otrok bo šel na rojstni dan, da se ne bomo zamerili”.
Jaz svojega pač ne bi vozila iz Kranja v Ljubljano.
“Zatežena.”
P.S.: Pozabila sem povedat, da sem nekaj časa “delala” tudi v Zoo-ju, kjer so bile takrat rojstnodnevne zabave v začetnem razcvetu. Otroci so imeli najprej voden ogled po živalskem vrtu in nato praznovali sami (brez animatorjev, s starši). Uh, kako intelektualistično! (To sem pobrala iz članka.)
Takrat niti pomislila nisem o tem. Meni se je vse zdelo fajn. Razen cene.
3. Ja, kaj naj rečem. Itak, da je to spodbujanje potrošništva. Firme služijo od tega in vedno več tovrstnih zabav obstaja. Se mi zdi, da se na splošno največ služi na otrocih. Nekaj jim predstaviš, oni si to zaželijo, nato pa so starši zadnji člen v tej potrošniški verigi, ki ugajajo željam svojih otrok.
A vam povem, koliko sem bila plačana za animatorstvo?
Minimalca.
Če se prav spomnim, so bili v Zoo-ju malo bolje plačani.
Ampak od tega se ne moreš preživeti čez mesec. Nekaj ur na teden si pridobil s tem delom, kakšna bajna vsota pa to ni bila. Za kakšne pedagoške izkušnje je to fajn zadeva, na daljši rok pa se mi tega ne bi ljubilo delati. Večji del denarja torej poberejo firme. Mislim, kakopak.
Če v moje navidezno starševstvo vključim potrošniški faktor glede odločitve o zabavi, bi se tukaj premislila.
Mah. Ali pa tko, no. Enkrat bi dovolila, da bi praznoval svoj rojstni dan na takšen način.
Ampaaak, kaj pa če bi ga vsi drugi vabili na takšne in drugačne gusarske zabave? Bi se potem počutila dolžno, da tudi jaz nekje zapravim 100 €?
MAH.
Sama bi se napravila v gusarja in ko bi pozvonili pred vrati bi jih ustrašila in potem bi zbežali in bi lahko sama pojedla pet margerit.
“Egoistka.”
Ali pa so morda egoisti tisti, ki hočejo svojega otroka poslati na super intelektualistično zabavico, da bi “pokazali svoj status”?
Vsa čast staršem, ki se trenutno soočajo s tem. Kot vidite imam probleme že s svojim navideznim sinom, ki bo kmalu praznoval.
P.S.: Drugače vem, kakšna je margerita, samo če se moram na hitro odločit kaj bi, potem pozabim, kakšna je razlika med margerito in navadno.
