Skoči na vsebino

Išči:

Za vse, ki imajo preveč časa

0

Osebne
Šolske
Literarne
Življenjske
“Ljubezenske”
Zabavne
O meni

Išči:

0

Domov Literarna skrinjica

Literarna skrinjica

tuhtarije

Lepo je imeti PMS v začetku decembra. Zagotovo se

Lepo je imeti PMS v začetku decembra. Zagotovo se vsi učitelji na tem širnem svetu veselimo popoldanskega bazarja. He he he. Črni petek je zdaj že poslovenjeni praznik in super uvod za veselo zapravljanje še cel naslednji mesec.

Imela sem veliko tuhtarij o tem, kako smo si mi sami lepo izmislili kopico dodatnih reči poleg Jezusovega rojstva. Šele dva tisoč let ga praznujemo! Sicer se nekaj govori o tem, kako so pogani že pred tem praznovali zimski solsticij. Menda smo potem to nadomestili s svetim večerom, ker pač pogani so le pogani in oni niso vedeli, kaj je prav. 😂

Mogoče bi bila bolj naklonjena temu veseljačenju, če bi se začelo malo kasneje. Lej, tudi če boste v Tediju že julija začeli prodajat okraske, ne boste več zaslužili. Prižig lučk se pomika v november. Itak, za Miklavža je že čisto prepozno prižgat! Center Ljubljane mora biti poln že vikend prej! Navalite na kuhančke! Le katero bo letos "naj okrašeno mesto"? 😂 Uh, sem že malo pozabila, da me je včasih Alpetour zapeljal vsako leto na adventni izlet!

Daj, naj se nam vsem strga, da bomo 24. decembra že vsi popadali v postelje. 😂 Joooj, januar se pa tako vleeečeee potem. Aj, ta pridni grejo že prvega v novem letu na en hrib dopoldne. 🤭

NOVA OBJAVICA NA BLOGU.

NOVA OBJAVICA NA BLOGU.

Nova objava na blogu! 🥰😍💝

Nova objava na blogu! 🥰😍💝

Dokler te kaj ne strese, pelješ svoj lajf po tirn

Dokler te kaj ne strese, pelješ svoj lajf po tirnicah. Navidezno zelo predvidljivih za celotno družbo. Verjetno ne rabim it v detajle.
Ohoho, naenkrat se znajdeš /ne bom napisala edini/ eden izmed redkih v svoji druščini, ki npr. ne živiš na svojem, nimaš partnerja, si neploden, nimaš otrok, si jih ne želiš, si kronično bolan itd.
Verjetno se vsak človek, ki premore malo introspekcije, vpraša, kaj se dogaja.

Zakaj jaz?
In lahko ti odgovorim: zakaj pa ne ti?

Naj še omenim, da sem to /edini v svoji druščini/ predelala. To, da imajo npr. vsi tvoji prijatelji otroke, nič ne pomeni. To je en ubogi nereprezentativen vzorec. Nehaj se smiliti samemu sebi, nisi edini na svetu. Ok? Dobro, to smo rešili.

Zgodi se nekajmesečna kriza identitete. Ne veš, kdo si. Sliši se zelo klišejsko, oh, vsii se malo iščemo. Ne, tebi se je faking zrušila identiteta. Večletna. Življenska.

V tebi se dogaja proces potresa. Izgleda kot da samo obstajaš, ampak v resnici to ni mrtev čas.

Začneš odpirati vrata. Kaj je za njimi? Spet nekaj, česar nisi pričakoval. Klišeji, da za dežjem posije sonce ... Vržeš jih stran. Dojameš, da je lajf as it is. Lajf.

Bluziš po nekih novih hodnikih, odpiraš neka mala vratca, ki morda sploh niso v skladu s tvojimi vrednotami. Ker pa si postal tako faking razsvetljen, veš, da se lahko stvari spremenijo. Odmik od tvojega vsakdana je zdaj nekaj, kar bi lahko tvoj stari jaz nekoč obsojal.

Ampak, pazi. Tukaj je spet nov hodniček! Ali ti je nekaj všeč, ali pa ugotoviš, da si se preveč odmaknil od svojega bistva. Zna biti malce megleno in nepregledno. Kaj točno storiti?

Ja, tukaj nimamo Ikejinih navodil za sestavljanje. Vsaka odločitev nekam vodi in ne sprašuješ se več, katera je napačna.

P.S.: To objavo je sponzoriral Cipralex. 😂

Prvi spomin. Lunapark oziroma ringlšpil, ki se je

Prvi spomin. Lunapark oziroma ringlšpil, ki se je nahajal pod Pungartom na makedamskem parkirišču. Velika vrteča se okrogla ploščad, ki se je dvigala in spuščala, na sredini pa je bila velika skulptura klovna. Je ušel iz McDonaldsa? Bila sem drobcena in majhna, kar spolzela bi iz tistih sedežev. Želela sem si gor, a tisti klovn je bil strašljiv. Grem raje na avtomobilčke, ampak tam sploh ne dosežem pedala.

V centru je polno stojnic, ki se gnetejo druga ob drugi. Dvanajstletna se s sošolko ustaviva ob tisti, kjer te naličijo. Uau! Kasneje sem vsako leto oprezala za to stojnico, a je ni bilo več.

Naslednjo jutro štartamo na morje, a vseeno se odločim, da grem zvečer na Kranjsko noč. Zberemo se v "Gajcu" in se ga napijemo. Sedim na pločniku v rdečih hlačah. Gledamo, kje so pametni tipi.

Matchy modre srajčke, čisto po nesreči. V Manjani je še vedno žur. Ko hodiva domov, se že dani.

Morje konec julija. Oh, ne, zamudila bom Kranjsko noč.

Še enkrat morje. Eh.

Eh.

Vidim plakat za Kranfest. Aja, tako se temu reče zdaj. Lunapark, koncerti, redke stojnice, več hrane, pijejo v Gajcu, sedijo na pločnikih, mehurčki, polno otrok, jok, fehtarjenje, dragi helijevi baloni, plačljivi dogodki na Khislsteinu, znanci se zdaj že s svojimi otroki sprehajajo po mestu.

Spoznanje, da se staramo in skupaj spreminjamo z mestom.

Eden izmed redkih dni, ko Kranj oživi. 🌃❤️

Dnevi dopusta minevajo tako hitro, če kaj počneš ali pa tudi ne. Oh, "dva meseca imaš frej". Ja, vsak dan se podim s kozorogi nekje nad 2000 metrov nadmorske, sem na trajektu za Lošinj ali pa na nekem glasbenem festivalu.

😂

Raje bi videla, da bi bilo teh frej dni med letom več. Občutek imam, da zapravljam dopust. Da bi lahko vedno nekaj dogajalo. Pa sploh ni tako. Večinoma časa sem nekje okoli doma, lenuharim za vse dni nazaj v tem stresnem letu. Bilo je več kot preveč.

Marsikdo si vzame teh nekaj tednov in nenehno potuje. Jaz pa ugotavljam, pismo, saj se mi sploh ne da. Kam naj grem v tej vročini?

Že med letom sem bila večinoma "počitnic" faking bolna.

Ne predstavljam pa si, kako je celo poletje hodit na šiht. Moj lajf je očitno razdeljen na poletje in ostale delovne letne čase.

Malo sanjam skozi dneve, morda me doleti to spoznanje, da se je človeško življenje končalo pri 29 letih. Morda ne. Ne vem. Včasih se mi zazdi, da mi bi bilo vseeno, če bi bila stara že 70. Preveč je bilo že doživeta za tale mlada leta. Ne da se mi. Pa se niti ne čudim.

/PO KONCERTU/ 2. DEL Gospod kuhar se je odločil

/PO KONCERTU/
2. DEL

Gospod kuhar se je odločil za jufko. Okej, bom pač jedla to. Razmislim, kaj naj da v jufko in že sledi njegovo vprašanje in moj odgovor. (Vsaj za fastfood vem, kakšen je protokol, če ga ne vem za koncerte. 😂)

"Vse, razen čebule."

Čakala sem tisti trenutek. Skoraj vedno pride.

...

Gospod pred mano me vpraša: "A se boš lupčkala?"

...

Odgovorim: "Hjooj, to je pa že stara fora. 😀"

Sledi nek komentar in potem nadaljujem, kar sem povedala že mnogim ljudem. Ja, pač, ne jem surove čebule, jem pa pečeno, kuhano, kakršnokoli, lahko je tudi karamelizirana, lahko je bio, eko, samo ne prosim surove. Intakonaprej. Saj razumete?

Ponovno sledi nek komentar o lupčkanju, da saj ko bom prišla domov, bo že OK, blablabla, umiti zobje, nevemkajtočnože itd.

"Ja, pač, sej mam doma psa."

....

"Aha, a z njim se lupčkaš?"

...

"Ja."

...

Oglasi se nek tretji gospod, ki je poslušal pogovor. "Jz bi rad sam dobil za jeeest."

😂

P.S.: Aja, na srečo me ni zvijalo po jufki. 🎉🤪

/NA KONCERTU/ 1. DEL Po dolgem času sem bila na k

/NA KONCERTU/
1. DEL
Po dolgem času sem bila na koncertu. Pozabila sem, kako to gre. Ja, najprej je na vrsti predskupina. Ok, bom že počakala dve uri. Joj, samo jaz sem računala, da bom malo čez deseto že doma. Večerja, pa to. Nazadnje sem jedla ob štirih, kako naj preživim! Na srečo sem imela dve mini sadni čokoladici v torbici, ki mi sicer nista najbolj okusni na svetu, ampak včeraj sem se ju razveselila kot vode v puščavi.

Joj, lahko bi prinesla še kakšen sprej proti komarjem, nekaj za pod rito, jopico, robčke za na WC ... Težave, težave, grem proti tridesetim, ampak mislim pa še zmerej ne za vnaprej. Ccc!

Koncert se začne, tip, sicer srednjih let, pred mano na minuto vzame telefon v roke in brska po FB-ju. Zadeva se ponovi vsaj desetkrat. Fak, kar zmoti me. Začnem tuhtati. In potem se mi gremo v šoli, kako bi mi tamalim popolnoma prepovedali telefone, potem pa slišim nekaj o "osebni lastnini" blablabla.

Da mi ne boste javkali, ko bodo čez dvajset let vsa mesta polna na kliniki za odvajanje od telefonov!

Vmes poslušam monolog nekega tipa za mano, kako je ena bejba zadnji dan prišla v bež pajkicah. Uou, zanimiva zgodba. Nekaj trenutkov kasneje slišim, kako je frendom rekel, da ga tista v črni oblekci gleda. Ja, sori, ker še vedno ne znam na skrivaj poslušati in se dejansko obrnem. Da bolje slišim. 😂👵🏻

Koncerta je bilo konec ob polnoči. Joj, bila sem sestradana. To ni dobro. Če grem lačna spat, se bom sredi noči zbudila in vemo, kaj sledi. Seveda je bila vrsta pred edino delujočo kebabđinico v Škofji Loki predolga. Ok, vesolje mi nekaj sporoča. Bolje, da ne ješ. Doma boš pojedla toast brez vsega, ker imaš pač prazen hladilnik, ker ne misliš vnaprej.

Aja, joj, saj grem domov. Mmmm, bom šla v pekarno, bolj zdrava izbira, če se najem belih pekovskih izdelkov. 😂 Izkazalo se je, da pekarne očitno ne delajo več 24/7. Wtf? Joj, tole bom porabila več časa, kot pa če bi že prej stala v tisti dolgi vrsti. Ajde, grem v domačo kebabđinico. Kaj je najmanj škodljivo za moj občutljivi želodček? Hotdog? Nah, ne bom se najedla od tega. Pica? Nah, ne bom tistega ploščatega kruha s topljenim sirom. Odločitev med pico in vegi jufko sem prepustila gospodu kuharju.

V zadnjem letu sem na IG objavila, uf, šest zapis

V zadnjem letu sem na IG objavila, uf, šest zapisov? Ja, lajf nas je posrkal v neke druge dimenzije, do ustvarjalnosti in pisanja mi ni bilo. No, v resnici sem pisala, a ne sem. V resnici verjetno bolj poročala in opisovala.

Ta čas, dve leti nazaj ... Preden smo se podali na faking kalvarijo. Ej, v lajfu ne bi rekla, da se lahko kaj takšnega zgodi. To se pač meni ne dogaja. Ha, ha. Dve leti nazaj sem bila, kaj naj rečem, bolj vedrega duha?

Prejokala sem ogromno dni, jezila sem se, bila sem živčna, na robu obupa, prestrašena, apatična, ja, tudi trpela sem. Ogromno pretrpela.

Iz tega deep shita sem seveda prišla ven drugačna. Takšna, kot sem bila pred vsem tem, nikoli več ne bom.

To ni zgodba o razsvetljenju. Takih bučk ne prodajam. Kar te ne ubije, ti povzroči travme.

Ne priporočam. Tudi brez takšnih preizkušenj lahko spoznaš marsikaj. Ne rabim bit močna, bolj cenit življenja. Meh.

Nekateri postanejo /razsvetljeni/. Da se je že moralo zgoditi. Da je prav. Da se zgodi z razlogom.

Izvolite. 😂

Ne maram besede NAPREJ. Folk, ne greš naprej, sry. 😂

Naprej s tem in v nadaljnje, pa mogoče res.

Nova objava. 🔥 Poglej na storyje za link. :)

Nova objava. 🔥 Poglej na storyje za link. :)

/DECEMBRSKA REALNOST/ Bela snežinka na božič n

/DECEMBRSKA REALNOST/

Bela snežinka na božič ne pada menda že zaporednih 9 let. Čaše za polnoč ne dvigam, ker me po alkoholu boli želodec. Lučk v Ljubljani je vsako leto več, kar pomeni, da je vse tudi bolj kičasto. Koper, Zagreb, Dunaj, here I come.

Ne vem, zakaj še vedno snemajo klišejske videospote, kjer družinice okrašujejo smrečico. A lahko nekaj realnega, prosim? 😂

Najprej se itak obrukam, ker pridem v Obija in vprašam, ali še imajo kavkaško jelko. Seveda, vse jelke so kavkaške. Celo vse so na zalogi. 🤷🏼‍♀️

Jelka najprej pade nate, nato na tla, nato jo nekako zvlečeš domov. Itak se ti zbije kakšna bunkica, iglice so po celem stanovanju (nato še vsak dan dokler ne pospraviš jelčice), ugotoviš, da ne znaš izdelovat estetskih pentelc in gledaš tutoriale, lučk je spet premalo, vmes se še skregaš s svojo preljubko družinico in maček še vedno skače v veje, ker je pač maček.

Trara! Vse je postavljeno. Ups, nekam grdo zgleda spodaj. Nimamo koprene! 😂

Poleg okrašene jelčice se v letu 2023 spodobi, da okrasiš tudi njen okoliš. Če pričakuješ odrešenika, potem te čaka še nekaj dodatnih ur dela z jaslicami. 😛

Uh, še dobro, da smo lanski adventni venček reciklirali! Tudi svečk nismo pozabili sproti prižigati. 😛

Darile v letu 2023 naročiš prek neta ali pa se s posamezniki kar zmeniš, da se ne boš obdaroval. Razen s hrano. To pa mora bit. 🙋🏼‍♀️

Uh, božič je! 🦌🎉

Nekaj me praska po grlu. Ah, potem pa ne grem v cerkev niti enkrat na leto. 😛

Ljudje veliko povejo, verjetno si še več mislijo

Ljudje veliko povejo, verjetno si še več mislijo.

Vsak izmed nas si o nečem izoblikuje mnenje.

Res mi je fascinatno - zaposlena sem bila že na nekaj šolah. Ujoj, tam je pa vse na "free", ujoj, tam pa ne delajo tega in tega, ujoj, tam nimajo domačih nalog, poslušam.

Pa v resnici sploh ni tako, kot folk govori! 🤣 Si bil tam?

Čakaj, čakaj. Vsak ima lahko svojo resnico. Morda je bilo meni tam OK, drugemu ne bo.

Vsako naše življenje je unikatno. Tudi doživljanje dogodkov. Čeprav se nam dogajajo na videz podobne reči, imamo podobna čustva, je za vsakega nekaj drugače.

Pa še to!

Zame je lahko neka stvar danes OK, čez en mesec ne, čez pet let bi drugače naredila ... Odvisno je od maaarsičesa.

Sprejmimo to, da smo si različni. Da to, kar delaš ti, je pač OK tebi.

Hitro si ustvarimo neko mnenje, hitro obsojamo, ker ne poznamo situacije. Pa tudi, če jo? Ti je ne doživljaš. Ne moreš vedeti, kako je. Nihče ne more točno vedeti.

NALOŽI VEČ SLEDI MI

Arhivi

© Avtorske pravice2024 . Vse pravice pridržane.Fashion Diva | RazvilBlossom Themes.Poganja WordPress.