Skoči na vsebino

Za vse, ki imajo preveč časa

0
  • Osebne
  • Šolske
  • Literarne
  • Življenjske
  • “Ljubezenske”
  • Zabavne
  • O meni
0
Domov tinder
Značka

tinder

Prikazujem 1 Rezultate

En teden na Tindrju

na 8 aprila, 20198 aprila, 2019Pusti komentar na En teden na Tindrju

Za namene svojega pisanja objav sem se za en teden priključila na Tinder sfere. WAAOO, to pa bo zanimivo za brat 😀 Ja … nisem zagovornica uporabljanja socialnih omrežij za to, da bi se šli, kdo bo koga zahaklal in …

tuhtarije

Tuhtarije🙇‍♀️✒
Ljudje veliko povejo, verjetno si še več mislijo Ljudje veliko povejo, verjetno si še več mislijo. 

Vsak izmed nas si o nečem izoblikuje mnenje. 

Res mi je fascinatno - zaposlena sem bila že na nekaj šolah. Ujoj, tam  je pa vse na "free", ujoj, tam pa ne delajo tega in tega, ujoj, tam nimajo domačih nalog, poslušam.

Pa v resnici sploh ni tako, kot folk govori! 🤣 Si bil tam?

Čakaj, čakaj. Vsak ima lahko svojo resnico. Morda je bilo meni tam OK, drugemu ne bo.

Vsako naše življenje je unikatno. Tudi doživljanje dogodkov. Čeprav se nam dogajajo na videz podobne reči, imamo podobna čustva, je za vsakega nekaj drugače. 

Pa še to!

Zame je lahko neka stvar danes OK, čez en mesec ne, čez pet let bi drugače naredila ... Odvisno je od maaarsičesa.

Sprejmimo to, da smo si različni. Da to, kar delaš ti, je pač OK tebi. 

Hitro si ustvarimo neko mnenje, hitro obsojamo, ker ne poznamo situacije. Pa tudi, če jo? Ti je ne doživljaš. Ne moreš vedeti, kako je. Nihče ne more točno vedeti.
/KAKO DOPUSTOVATI NA HRVAŠKEM/ Zjutraj se ob še /KAKO DOPUSTOVATI NA HRVAŠKEM/

Zjutraj se ob šestih z avtom s klimo odpraviš proti Istri (samo vikend oddih). Nekje na meji se kljub šengnu in zgodnjemu odhodu začne gneča, ker pač. 

Nastaniš se ali v kampu, kjer ima prikolo tvoja sestrična od njene pratete, ali pa v predragem apartmanu. Otroci seveda spijo na kavču. 

Na plaži ne rezerviraš več prostora z brisačami, ker se pač tega v letu 2023 ne počne. Na debelo se namažeš s kremo in vržeš v vodo. Paziš, da ne stopiš na ježka. 

Za malico ješ kruh oz. hleb, ne veš točno, kako se reče v hrvaščini. Namažeš si Gavrilovića in za sladico poješ nektarino.

Ob dvanajstih se vrneš v apartman, ker je takrat sonce zelo nevarno. Z družino poješ golaž, ki si ga pripravil doma. Za tri dni.

Zvečer se greš razvajati z morsko hrano. Naročiš klasiko, kalamare .. na žaru ali pa fritane. Ne piješ Karlovaćko, ker pač. V letu 2023 ne komuniciraš več v polomljeni hrvaščini, ampak prićaš v slovenštini.

Nato se odpraviš v mestece, kjer komaj najdeš parkirišče, kun pa nimaš dovolj za dve uri. Aja, ne. Smo v letu 2023. Na gugl zemljevid vpišeš "free parking", dva evra pa potem zapraviš za sladoled.

Ob obali je najverjetneje neka fešta, kjer igrajo dalmatinske komade. Ali pa te preseneti Luka Basi. Morda celo Bruno Mars tribute band.

Ob fritulah sa ćokoladnim prelivom se zibaš ob prijetni glasbi. Že petdesetič v življenju obiščeš stojnice, kjer se še vedno ne moreš pogajati za ceno.

Rahlo opit se vrneš v apartman. Komaraci te ne ganejo več, nacionalizem je izginil, ne rabiš več preračunavati iz kun v evre, tri dni je ravno dovolj .. in spet si rečeš, to kar si zanikal čez leto. Naslednje poletje gremo spet. 😜
Nova objava. Link v opisu profila ali pa poglej na Nova objava. Link v opisu profila ali pa poglej na storije! 💗🌏
Grem nekam, sama. Zunaj vse zeleni in prav čudno Grem nekam, sama. Zunaj vse zeleni in prav čudno je, če imaš na pomlad jesen. 

Dokler te ne doleti bolezen, ne veš, kako je v resnici tvoje življenje zgrajeno na trhlih tleh. Podre se kot hišica iz kart. Ena vpliva na to, da na koncu padejo vse.

"Navadiš" se na nekaj, na kar se ne moreš navaditi. Čudno.

Hišice drugih še vedno lepo stojijo, verjetno tudi bodo, ti pa stojiš med ruševinami svoje.

Trudiš se naprej, pa itak veš, da nikoli več ne bo tako. Verjetno ljudje sčasoma pozabijo, kaj se ti dogaja.

Nekateri zagrinjajo zavese na oknih svojih hišk, da ne bi videli, ampak takšnemu potresu se ne moreš izogniti. Nekateri ti pomagajo zidati, drugi nemo opazujejo, ker ne zmorejo drugače. Vsak se po svoje loteva teh stvari.
/DANES JE TAK ... MARC/ V rokah nisem upala drža /DANES JE TAK ... MARC/

V rokah nisem upala držati žafranov. Stara mama me je (verjetno) nahecala, da te prime lulat, če se jih dotikaš preveč časa.

Večkrat sva šli do železniške proge, saj sva tam vedno najdli mačice. 

Pulila sem plevel iz zemlje, ko sem se spomnila fotografij, na katerih je bila največkrat slikana na vrtu. 

Danes je tak marc in ugotovila sem, da bi mama imela 95 let.

Zdaj pa jaz pulim plevel ... pa mi sploh nikoli ni bilo do tega. Staram se. 😂
To me je*eš, alkaj? A je to za kazen? Kaj sem pa To me je*eš, alkaj? A je to za kazen? Kaj sem pa takšnega naredila? Ej, prisežem, nobenemu nočem nič! 

so bili jutranji monologi lajfu.

Naj plavam v tem razburkanem morju? Pa saj ne moreš to početi vsak dan znova in znova. Itak se prej ali slej utopiš. Oh, svet pa kar pričakuje, da se boš obdržal na gladini, ko ti iz svojih barčic vržejo rešilni obroč.

Ne vem, ali naj plavam ali naj se kar pustim toku.
Nova objava na blogu. Link in bio. ❄️🔥🔥🔥
/RANDOM TUHTARIJE/ 1.Nekatere stvari me ne ganejo /RANDOM TUHTARIJE/

1.Nekatere stvari me ne ganejo več. 
1.1 Zagate s službo in kje bom naslednje leto me še vedno popolnoma ganejo.
1.2 Mogoče bom kar na bolniški.
1.3 Mogoče bom brezposelna.

2. Joj, bolezen ni darilo. Preslišim take traparije.

3.Še dobro, da nimam otrok. Mislim, da jih sploh ne bom nikoli imela.

4.Ne da se mi psa peljat ven. Aja, ker je mraz.

5. Dejansko me zanima, ali ljudje res dobijo kanalizirana sporočila od nekih duhovnih vodnikov.

5.1 Če bi služila od Tuhtarij, bi šla na več teh seans in poročala.

6. Rada bi imela veliko denarja, da bi ga zapravljala za smučarske karte. 

7. Včasih me zabava, da ljudje nič ne vejo o mojem življenju in mi rečejo, da se vse da rešit. Super smešno.

8. Mi pelje kdo psa ven? 

9. Rada dolgo spim.

10. Zdaj hodim na plesne. Ha!
Nova objava na blogu.🔥🔥🔥🔥🫣 Nova objava na blogu.🔥🔥🔥🔥🫣
Grem v H&M. Kaj če bi si kupila en modrc. Včasih Grem v H&M. Kaj če bi si kupila en modrc. Včasih so imeli dva za 15 evrov. Nekaj takšnega. Gledam in gledam pa mi nič ni všeč. Vse je iz poliestra! Kako? A ni fora v tem, da morajo biti modrci bombažni. No, pač, vse spodnje perilo. Gledam za tistimi "dva za 15 evrov." Ne obstajajo več, seveda. Najdem dva iz poliestra za 22 evrov. Ne, hvala.

Rada bi navadno majico. Faqing oblačila iz recikliranega bombaža. Ok, razumem, trajnostna moda. Kaj pa, če bi oblačila izdelovali iz kvalitetnega bombaža? Izdelali bi manj majic, bile bi sicer dražje, ampak bi bile trajnostne same po sebi.

Tuhtam, da sami sebe nategujemo. Nekje v Indiji otroci izdelujejo naša oblačila za mizerno plačo, mi pa jih kupujemo na veliko, še preveč jih imamo, zakaj pa ne bi še kaj, saj so poceni. Odpadnih oblačil je ogromno. Ja, dejmo bit zato trajnosti!

P.S.: Kje bi dobila bombažni modrc?
/MOTI ME, NE MOTI ME, MOTI MEEE/ Mah, briga me ta /MOTI ME, NE MOTI ME, MOTI MEEE/

Mah, briga me ta Instagram. Včasih kaj zanimivega izvem, naredim anketko, kaj spišem, včasih me kdo tudi bloka. 

Potem vsem razlagam,  kako ima tista oseba fejk foloverse (menda vpišeš 'alah' ali 'ahmed' v okvirček pri foloversih), razglaša, da sama hodi naokoli, medtem ko kamorkoli gre objavi vsaj 30 storijev. Ker je pač biti sam preveč samo in potrebuje občutek bližine, do katere ji pomaga teh 30 storijev. Lol.

Ah, samo boli me za ta Instagram, aveeš. 😂 Včasih tuhtam o butastih stvareh, da malo pozabim na svoje resno življenje.

Druga neumna stvar, ki se me žal dotakne, so poduhovljene fore. Pa neko izkazovanje moči.

"Ooooh, ona se je pobrala brez tablet."

"Vse ima svoj namen, mimimimi."

"Nekaj se boš naučila iz tega."

Sej počasi se navadiš, da imajo ljudje vedno nekega asa v rokavu, ki ga stresejo ven takoj, ko jim nekdo ponudi možnost. 

Vsak po svoje, ane. Samo jaz bi se res kdaj kar razp* do konca.

Tretja čudna stvar, ki je ne razumem, zakaj se je odrasli tako noro poslužujemo, je pretvarjanje. Verjetno največkrat prisotno v službi. Pač, zakaj?  Na čase postanem zmedena, da niti ne vem ali ljudje mislijo resno ali se jeb* v glavo. 

Moje pretvarjanje se konča že pri obrazni mimiki. Ne, nisem vstala z levo nogo samo danes, to je moj obični ksiht. 😂
Družba se vedno bolj osredotoči na tisto, česar Družba se vedno bolj osredotoči na tisto, česar je več. V tem primeru na hodeče ljudi. Ko te možnosti nimaš več, si prepuščen prilagoditvam, ki so ali pa jih ni.

Invalidski voziček izgleda zelo enostaven za uporabo.

 Kako priti z vozičkom iz hiše ali bloka? Potrebuješ klančino ali dvigalo. Kako sam odpreti vrata? Uporabiš roke ali počakaš, da nekdo pride mimo. Ne moreš uporabljati rok? Potem je verjetno s teboj asistent. Kako prestaviti osebo iz vozička v avto? Kam pospraviti voziček? Imaš električni voziček? Potem potrebuješ kombi s klančino. Ponovi vajo, ko greš od doma, iz avta, v avto in nazaj domov. No, nekdo te verjetno še spremlja. Ponovita vajo oba. 

Pozimi se stvari še bolj zakomplicirajo. Bi sedel zunaj na mrazu? Potrebuješ odejo, tople čevlje, nogavice, topel sedež ipd.

Te je že minilo?

Aja, kako dobiti asistenta. That's another story. Kako dobiti invalidski voziček? Lepo. Kako dobiti električnega? Med uporabo prvega in drugega mora preteči vsaj dve leti. Your problem, če se ti poslabša bolezen. 

Bolniška postelja, ki ne izgleda, kakor iz leta 1930? Plačaj. That's another story.

Te je že minilo?

Med odhodom in prihodom nazaj domov se zgodi še cel svet.

Spuščeni robniki, checked. Popravila na cesti. Večina lokalov, restavracij, bilokaterih stavb, ki imajo stopnice. Že ena je preveč. Ti uspe priti noter? Ne pozabi na širino vrat in dostopnost do WC-ja. 

Te je že minilo?

Stvari se počasi spreminjajo na bolje in cilj teh je, da se invalidom omogoči čimvečjo samostojnost. Žal izlivanje frustracij ne pripomore k temu, da bodo jutri vse prilagodili, tako da bo dostopno invalidom. Ne pozabite, da invalidi niso samo tisti, ki so na invalidskem vozičku. Katere stvari tarejo njih? That's another story.

Te je že minilo?

Verjamem, da je marsikaterega invalida in ljudi, ki jih spremljajo, soočanje z vsemi preprekami že in raje ostajajo doma. 

In ne razmišljaš o tem, dokler te to ne doleti.

Naj družba ne računa preveč na dobre ljudi, ki so pripravljeni skočiti na pomoč. Na srečo je vedno kdo tam, ki bo pomagal nesti nekoga čez stopnice. 

Lepo bi bilo prihraniti frustracije in povečati željo po samostojnem vključevanju v družbo.
NALOŽI VEČ SLEDI MI

Arhivi

  • julij 2023
  • februar 2023
  • januar 2023
  • julij 2022
  • januar 2022
  • september 2021
  • avgust 2021
  • marec 2021
  • februar 2021
  • januar 2021
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019
  • marec 2019
  • februar 2019
© Avtorske pravice2023 . Vse pravice pridržane.Fashion Diva | RazvilBlossom Themes.Poganja WordPress.