KAJ SEM SE v šoli NAUČILA V LETU IN POL?

Že dobro leto in pol delam v osnovni šoli kot učiteljica v podaljšanem bivanju. Uh, ali se sploh lahko okličem kot učiteljica, če učence le peljem na kosilo, jim pregledujem domače naloge, z njimi ustvarjam izdelke iz papirja in rešujem konflikte na igrišču? Sploh ne vem, zakaj bi človek potreboval pet let študija za tako […]

Read More

DNEVNIK ŠTEFKE, učiteljice, ki je že tri tedne negativna

Ko sem se danes zjutraj z dežnikom v nalivu stopicljala pred velepomembno (zdaj že poznano) zgradbo in čakala, da mi ponovno povrtajo po nosu, sem si mislila, da smo res ene opice. Rahlo sem se vznemirila, če bo moj test slučajno pozitiven. Potem bi odpadel jutrišnji obisk zobozdravnika in verjetno še pouk za 28 otrok. […]

Read More

DNEVNIK ŠTEFKE, UČITELJICE, KI SE JE PRISILNO TESTIRALA

Že dolgo časa nisem nič napisala. Že tri mesece imam namreč počitnice in vlečem plačo z vsemi dodatki. No, koronskega dodatka (vsota dveh minimalnih plač) nisem dobila, ker pač delam v javnem sektorju (oh, ti šment). Danes sem se šla testirat. Ne, ker bi si to strašna želela, ampak ker sem se morala. Poslovodni organ […]

Read More

Dnevnik štefke, učiteljice, ki ima preveč časa

Nekoč smo na faksu imeli nalogo, da izdelamo plakat, ki bi privabil nove študente. Nalogo sem opravila z desetico. Ni mi bilo treba napisati magistrske naloge. Danes sem ta plakat našla na dnu predala pisalne mize. Hec. Imela sem preveč časa, kot se za pisanje na Tuhtarijah spodobi. Izdelala sem nekaj, za kar še sama […]

Read More

DNevnik štefke, učiteljice, ki komentira komentarje na 24. ur

Oh, ne vem, kdo ima čas pisati komentarje na strani 24. ur. Včasih sem jih še rada prebrala. Za foro. Zdaj, po letih učiteljevanja, se mi zdi branje komentarjev na članke, ki so vezani na učitelje, brezvezno. Pač, večinoma vsi pišejo v smislu: “Učitelji delajo samo do 12-ih, za trak naj grejo delat.” “Znižajmo jim […]

Read More

Dnevnik štefke, učiteljice, ki si vzame bolniško

Prejšnji teden skoraj nič nisem zapisala v dnevnik, ker sem bila na bolniški. Zaradi pretiranega smrkanja in kašljanja sem si jo odredila sama. Korona časi. Tri dni, pa to. Kakšen luksuz! Morda se sliši čudno, a sem vesela, da sem v teh časih lahko doma, kadar se počutim “bit za doma”. Ja, v učiteljskih vodah […]

Read More

Dnevnik štefke, učiteljice brez maske

Zdi se mi, da se kar malce izogibam te teme. Občutek imam, da je bilo o njej že vse napisano ali rečeno. Nič novega ne morem ugotoviti. Kje se nahajam v tej zgodbi?Ne grabi me vsak dan panika, v rokavu nimam nobene izmed teorij zarote, verjamem v korono (ojoj, kot da bi bila pri maši […]

Read More

Dnevnik štefke, zmedene učiteljice

ZMEDA NA KVADRAT Na faksu smo se učili o poklicni poti učitelja. Prvih pet let se imenuješ novinec. To je najtežje obdobje. Vržejo te v razburkan pedagoški ocean, ti pa moraš plavati kravl z enakomernim dihanjem, udarci in zaveslaji (tako kot nekoč na PEF-u pri vajah športa). Seveda ti ne uspeva vedno. Ali pa vsaj […]

Read More

DNEVNIK Štefke, borke za pravice učiteljev

ŠTUDENTKA ŠTEFKA Sem Štefka in v šoli delam že vrsto let. Menda ne smem preveč jamrati, ker me bojo ljudje z nizkim inteligenčnim količnikom, katerih veleumne komentarje večinoma najdeš na strani 24. ur (najraje imajo članke o izgorelih učiteljih, ki bi radi višje plače), poslali delat za trak. Za ta poklic sem se odločila, ker […]

Read More