Nekega lepega dne sem se odločila, da se preselim na svoje. Odprla sem zloglasno spletno stran nepremicnine.net in začela brskati. Zaželela sem si (vsaj) enosobno stanovanje (z vsaj 45 kvadratnimi metri) za ugodno ceno nekje na Gorenjskem. Stanovanje mora biti moderno, polno opremljeno, parkirišče v garaži sploh ne sme biti pod vprašajem. Težave s plesnijo so že passe, pozimi seveda ne bi rabila ogrevati 24/7, ker bi bilo stanovanje dobro izolirano ali pa bi imela sosede, ki bi kurili namesto mene. Aha, še to sem pozabila. Ne pozabimo na sončno lego, bližino trgovine in avtoceste.
Voila! Čez tri dni sem že imela prvi ogled. Lastnik mi je zagotovil, da sem v prva v vrsti. Psi, otroci, legvani in ostala bitja so bili po njegovih besedah zelo dobrodošli. Ne bi mi bilo potrebno plačati varščine, če bi ostala v stanovanju dlje časa pa bi ga lahko celo odkupila. Seveda bi se vse prejšnje plačane najemnine odštele od cene.
Potem sem se zbudila iz spanca.
😀
GREMO!
Že kakšno leto ali več sem tenstala idejo o selitvi na svoje. To pomeni, da se odseliš od staršev in ne hodiš vsak drug vikend domov prespat. Novo stanovanje mora biti menda po ljudski modrosti od starega doma oddaljeno vsaj toliko, da ti mati ne pride pozvonit v copatih.
Konec letošnje pomladi (tako kot sem to storila lani), sem nekemu podjetju pisala, če imajo kakšno prosto stanovanje. Mislim, da so ga lani celo imeli, a sem se zaradi takšnih in drugačnih okoliščin premislila. Letos ni bilo z okoliščinami nič bolj bleščeče, želja pa je še vedno bila prisotna. Seveda so se doma takoj porodile misli o tem, ali je to pravi trenutek.
KDAJ JE PRAVI TRENUTEK?
Ko ugotoviš, da so pri tebi zvezdice ravno obratno. 😀 Hec!
Sama sem si zadala cilj, da se bom pa zares preselila, ko bom imela določeno okroglo vsoto na bančnem računu. Seveda se to ni zgodilo. Ta vsota je bila na koncu manjša od okrogle, po divjem nakupovanju in opremljanju stanovanja pa je bila celo prepolovljena.
Ko že dlje časa sanjariš, kako bi lahko bilo, če bi živel na svojem, ti grejo stvari doma vedno bolj na živce. Ja, živeti sam, brez kogarkoli, je tudi s povprečno plačo rahel izziv. Nekaj mesecev sem si beležila odhodke, da bi približno videla, za katere stvari se porabi največ denarja.
Pravih trenutkov je v svetu nepremičnin bore malo. Zgodbe kolegov so bile različne. Ljudje iščejo kakšno leto ali pa dobijo stanovanjem že po prvem ogledu.
Naj vam povem, da sem imela s spletno stranjo nepremicnine.net poseben odnos. Zame je delovala kot odvajalo. Vedno, ko sem se dlje kot tri minute zadrževala na strani, me je začelo zvijati. Verjetno mi ni potrebno opisovati, da je kmalu sledil obisk stranišča. Enkrat, ko sem imela težave z zaprtjem, sem si predstavljala, da brskam po tej spletni strani. Poceni odvajalo. 😀
Naj vam povem, da sem začela imeti težave tudi v trgovinah s pohištvom. Sploh nisem vedela, da ima DIPO znotraj trgovine krasno stranišče!
Nekateri ljudje so se spraševali, kako to, da se bom odselila. Doma bi lahko prišparala! Pa saj sva samo dve osebi v gospodinjstvu. V bistvu bo zdaj obema težje. Včasih sem pomislila, od kdaj se selitve na svoje ne spodbuja? 😀
PRIJATLI VPRAŠAJO ME, KAM?
Nekaj let nazaj so se cene najemnin za garsonjere gibale okoli 300 €, če se prav spomnim. Zdaj so takšne ponudbe redke, najverjetneje imajo 11 kvadratnih metrov ter tuš kabino in WC školjko kar v istem prostoru. Veliko stanovanj ima absurdno previsoko ceno ali pa so zelo slabo in grdo opremljena. Ne vem, kako razmišlja nepremičninski trg. Enkrat bo pa že šlo, zagotovo se bo našel nekdo. Dajmo povišati cene v nebo. Aha, začeli so grabiti slabša stanovanja. Yes!
Včasih moraš imeti srečo, da naletiš na nekaj, kar ti je všeč, večinoma pa kar zjutraj že preveriš ponudbe. Filtre za razvrščanje imaš zagotovo že nastavljene, spletno stran pa kar shranjeno pod priljubljene. Po opisovanju znancev se včasih zgodi, da se za eno stanovanje prijavi ogromno ljudi, tebe pa pač po nekem naključju izberejo za ustreznega podnajemnika. Včasih pa se zgodi, da kdo od ljudi ponudi višjo ceno. Jupi. Samo ne obupat nad nepremičninskim trgom. Ne se tolažit, da imajo vsi prijatelji neke pratete in prastrice, ki jim zrihtajo zastonj stanovanje. Čeprav takih veliko obstaja. 😀
Sama sem imela konkretno omejen izbor stanovanj, saj z mano v paketu pride tudi divja volčjakinja. Preostala mi je le molitev in vera v to, da se me bo nekdo usmilili. 😛
Iščemo torej garsonjero. Priznam, da sem imela predsodke o njih. Majhna stanovanjca, v kopalnici se komaj obrneš, oblačila ti smrdijo po cvrtju, obiske pa lahko posedeš kar na posteljo. Kam naj dam psa, ki me konstantno opazuje, kar počnem? Nujno potrebujem enosobno stanovanje! Ah, z učiteljsko plačo si bom to ja lahko privoščila. 😀
Seveda sem pristala v garsonjeri. Na internetu je sicer v uradnih dokumentih pisalo, da je stanovanje enosobno. Kakor sem potem uspela dojeti, so neka določena pravila, kdaj se stanovanje okliče za eno, dvo ali desetsobno. Ne vem, kako to gre.
Jeseni mi je bila obljubljena “predaja” stanovanja in seveda sem za vsak slučaj še nekajkrat klicala in težila.
SANJAJMO VSAK VEČER DO POLNOČI
Do vselitve sta me še čakala dva meseca. Vsak, ki se začne ukvarjati s hišo/stanovanjem naenkrat pade v neke nove sfere. Imela sem nov hobi. V tloris stanovanja sem risala pohištvo, odkrila strani, kjer napišeš mere in vstavljaš pohištvo po želji, skoraj vsak dan sem “guglala” o omarah, kavčih in posodah. Naj imam kavč v L? Naj imam veliko posteljo? Katera posoda je dobra, emajlirana, iz nerjavečega jekla, litoželezna? Katere pekače potrebujem? Kateri regal naj vzamem?
Na Pinterestu sem prvič ustvarila novo mapico z vsebino “stanovanje”, kamor sem nizala ideje. Uh, še dobro, da se ne selim v novo prazno hišo. Mislim, da se mi bi zmešalo od izbiranja talnih oblog, kljuk in pip. 😀
BISTVENI PODATKI
Verjetno vas zdaj že blazno zanima, kako naj bi izgledalo stanovanje. Torej … nov blok, v garsonjeri je že kuhinja, garderobna omara, WC školjka, tuš in umivalnik. 36 kvadratnih metrov bivalne površine, 9 kvadratnih metrov balkona in nekaj shrambe. Najemnina znaša 400 evrov na mesec. Zjutraj je sonce, blok ima spodaj garažo (zame ne :D), vse je frišno, novo in pripravljeno.
V ŠOPING!
Obljubljeni dan vselitve je prišel, s tem pa tudi ekskurzije po trgovinah.
Ugotovila sem:
IKEA
– veliko kavčev, OK cena, možnost kombinacij
– drage garderobne omare
– veliko vsega 😀
DIPO
– veliko kavčev, OK cena
– veliko preprog
– ugodne kuhinje
– izbira stvari za v kuhinjo … meh
JYSK
– poceni kavči, meni niso bili OK kvaliteta
– ugodno pohištvo (omare, mizice)
– veliko jogijev
MOMAX
– predrage omare
– veliko kavčev
– OK stvari v kuhinjo
Zapravila sem več, kot sem mislila, da bom. Seveda je bilo treba kupiti vse. Lonce, pribor, male kuhinjske aparate intakodalje.
PETROL ZLATE TOČKICE
Stanovanje ni bilo v celoti opremljeno. Enojno posteljo sem prenesla iz starega doma, kavč sem kupila rabljen iz Bolhe (res se splača, sploh če greš še tja peš na ogled :D), mizo in slavni Kallax pa sem dobila na FB tržnici. Manjkal mi je še pralni stroj. Naj nosim oblačila v pralnico? Se mi splača kupiti pralni stroj? Ne vem, kaj mi je bilo, ampak mislila sem, da pralni stroji stanejo najmanj 500 evrov. Dobila sem super nasvete, da lahko pralca kupim kar na Petrolu. Whaat! Naenkrat sem diplomirala iz zlatih Petrolovih točk, nekaj dni kasneje pa je v kopalnici že stala moja nova najljubša naprava. Samo povem, da lahko na internetu za Boscheve stroje podaljšate garancijo za tri leta. 😀
FINIŠIRAJMO
Nekaj malenkosti za stanovanjce sem dobila tudi od drugih, brez pomoči pa se seveda sploh ne bi mogla preseliti. Prilagam še nekaj “storyjev”, ki so nastali v času selitve. O raznih stvareh sem povprašala tudi sledilce.
DVA MESECA PO VSELITVI
Iskreno, sploh nimam nekega občutka, da sem v garsonjeri. Razen če bi v njej prebivalo več ljudi, to pa ne vem, kako parom in družinam uspeva. 😀 Psa občasno napodim v kopalnico.
Izkazalo se je, da bilo prostora za posteljo in kavč dovolj. Vztrajala sem pri raztegljivem kavču v L in ga tudi dobila. Pa še lepe barve je. 😀 Vzela sem Kallax 4×4, na koncu pa še kupila visoko knjižno omarico in ju povezala z drogom. Na drog sem dala zaveso, da “ločuje” posteljo in preostali del stanovanja.
Kopalnica je ogromna, balkon tudi, pralni stroj obožujem že od prvega dne, parket hitro dobi nove praskice, živci ob iskanju parkirišča okoli bloka postajajo jekleni, cvrla sem samo enkrat (danes), pes pa je postal teritorialen do celotnega bloka in njegovega okoliša.
Cena svobode na svojem je kar visoka, ampak … se splača. Oh, zakaj se nisem preselila že prej? 😀
